Organi upravljanja delniške družbe: značilnosti, zahteve in opis

2024 Avtor: Howard Calhoun | [email protected]. Nazadnje spremenjeno: 2023-12-17 10:40

V Rusiji trenutno veljavni regulativni okvir, ki ureja sistem upravljanja delniških družb, je bil oblikovan na podlagi zahodne zakonodaje. Seveda domači standardi upoštevajo posebnosti gospodarskega sistema Ruske federacije.

Trenutno delniške družbe uporabljajo sistem korporativnega upravljanja. Temelji na nizu gospodarskih, pravnih in organizacijskih ukrepov. Poglejmo še, kakšni so lahko organi upravljanja v javni delniški družbi.

Ogledi

Po veljavnih predpisih so organi upravljanja delniške družbe:

• skupščina delničarjev.
• Nadzorni svet (upravni odbor).
• Edini upravni organ. V delniški družbi v njeni funkciji nastopa generalni direktor.
• Kolegialni organ (upravni odbor, izvršni direktorat).
• revizijska komisija.

Izbira upravne strukture

Kontrolna struktura se oblikuje glede na kombinacijo zgornjih kontrol vdelniška družba.

Izbira določene upravne strukture velja za eno najpomembnejših faz pri nastanku gospodarskega subjekta. Pravilna odločitev bo zmanjšala verjetnost konfliktov med menedžerji in delničarji ter izboljšala učinkovitost upravljanja.

Treba je reči, da imajo ustanovitelji podjetja določene prednosti pred delničarji. Z izbiro vodstvene strukture, ki jo potrebujejo, s spretno kombinacijo organov upravljanja delniške družbe, bodo lahko pridobili velike gospodarske koristi od dejavnosti podjetja. Vendar nobena struktura ne more obstajati večno. Delničarji ga imajo pravico spremeniti, če obstajajo ustrezni razlogi. Vsekakor morajo dejavnosti in pooblastila organov upravljanja delniške družbe ustrezati obsegu podjetja.

Zahvaljujoč zakonsko določeni možnosti združevanja različnih delov upravnega sistema, lahko delničarji izberejo zanje najprimernejši model ob upoštevanju velikosti družbe, kapitalske strukture in specifičnih nalog, ki jih posel.

Možnosti nadzora

V praksi se uporabljajo različni upravni modeli. Vendar pa je v vsakem od njih obvezna prisotnost dveh najvišjih organov upravljanja delniške družbe: skupščine in edinega organa.

Poleg tega je v vse sheme vključena kontrolna struktura. To je revizijska komisija. Njegova glavna naloga je nadzor finančnih in gospodarskihdejavnosti, ki se izvajajo v podjetju. V zvezi s tem se revizijska komisija običajno ne šteje za neposredni organ upravljanja delniške družbe. Vendar pa učinkovitosti upravnega sistema ni mogoče zagotoviti brez zanesljivega nadzora.

Razlika med modeli upravljanja je kombinacija kolegialne in izključne strukture.

Tristopenjska shema

Lahko je polna ali skrajšana. Pri tem modelu je najvišji organ upravljanja delniške družbe skupščina delničarjev. Celotna tristopenjska shema se lahko uporablja v katerem koli AO. Ta model omogoča poostritev nadzora delničarjev nad dejavnostmi menedžerjev.

Na naslednji stopnji je nadzorni svet. Nadzira delo posameznih in kolegialnih organov.

Kot določa Zvezni zakon "O delniških družbah", člani kolegialne strukture upravljanja ne morejo biti več kot 1/4 upravnega odbora. Hkrati subjekt, ki deluje kot generalni direktor, ne more biti imenovan na mesto predsednika uprave.

Popolna shema v treh korakih je obvezna za kreditne družbe, ustanovljene v obliki JSC.

Skrajšani tristopenjski model

Ta shema se lahko uporablja tudi v kateri koli delniški družbi. Razlika med njim in zgoraj opisanim modelom je odsotnost kolegialnega vodstvenega organa. Zato pri tem modelu ni omejitev glede števila in statusa članov uprave.

BV skrajšani shemi je vpliv generalnega direktorja veliko večji. Pravzaprav sam vodi tekoče zadeve v podjetju.

Ta model je precej pogost v delniških družbah. Ta priljubljenost je posledica dejstva, da vam omogoča uravnoteženje dejavnosti izvršilne in nadzorne strukture.

Druge možnosti

V nekaterih podjetjih listina določa pravico upravnega odbora, da oblikuje izvršne organe. Ta model je bolj primeren za velike delničarje, ki imajo v lasti kontrolni delež. Svet postane najvišji organ upravljanja delniške družbe, ki ne sodeluje neposredno v tekočih zadevah podjetja.

Drug model je zmanjšan dvotirni upravni sistem. Uporablja se lahko v podjetjih z manj kot 50 delničarji. Ta model je značilen za mala podjetja, v katerih je glavni delničar tudi generalni direktor.

Značilnosti izvršilnih struktur

Izvršni organ se imenuje organ neposrednega nadzora, ki se oblikuje s sklepom upravnega odbora ali skupščine delničarjev. Njegove funkcije so opredeljene v zakonodaji ali statutu društva.

Odgovornost organov upravljanja delniške družbe nastopi v primeru povzročitve škode podjetju zaradi nezakonitega ravnanja ali nedelovanja.

Izvršna struktura je lahko edina ali kolegialna. V mnogih društvih obe vrsti vodstvenih organov delujeta hkrati. Hkrati pa v statutih takihpodjetij, so pristojnosti teh struktur jasno razmejene.

Subjekt, ki opravlja funkcije edinega poslovodnega organa, deluje tudi kot predsednik kolegijske strukture.

Ustvarjanje in prenehanje teles

Ustanovitev upravnih struktur v delniški družbi se izvede na podlagi sklepa skupščine. Zakonodaja pa dovoljuje prenos teh pristojnosti na upravni odbor.

Svet oziroma skupščina ima pravico kadarkoli odločiti o predčasni razpustitvi ali prekinitvi delovanja izvršilnih organov. Hkrati je treba oblikovati začasno strukturo upravljanja. Za reševanje teh vprašanj je sklicana izredna seja.

Ustanovitev začasne izvršilne strukture je lahko posledica nezmožnosti nadaljnjega izvajanja njenih funkcij s strani sedanjega organa upravljanja.

Pristojnost izvršnega direktorja

Edini organ upravljanja deluje v imenu družbe brez pooblastila. Njegove moči vključujejo:

• Izvrševanje odločitev skupščine.
• Operativno vodenje trenutnih dejavnosti podjetja.
• Načrtovanje dela.
• Odobritev osebja.
• Zaposlovanje in odpuščanje zaposlenih.
• Izdaja naročil, naročil.
• Sklepanje pogodb, pogodb, pogodb, odpiranje računov, izdajanje pooblastil, opravljanje finančnih transakcij v znesku, ki ne presega 25%vrednost premoženja podjetja.
• Vložitev zahtevkov, sodelovanje v sodnih sporih v imenu podjetja.

Ta seznam seveda še zdaleč ni popoln. Pooblastila izvršnega direktorja morajo biti zapisana v statutu družbe.

Izvolitev/imenovanje generalnega direktorja

Edini organ lahko imenuje/izvoli skupščina ali upravni odbor. V prvem primeru bo položaj generalnega direktorja bolj stabilen. Mandat za imenovanje/izvolitev edinega organa je lahko 5 let.

Nominacije lahko opravijo delničarji, ki imajo vsaj 2 % delnic z glasovalno pravico. Statut lahko določi tudi druge pogoje za sodelovanje pri odločanju o izvolitvi/imenovanju generalnega direktorja. V eni prijavi mora biti naveden samo en kandidat.

board

Ta kolegijski organ upravlja gospodarsko družbo enako kot generalni direktor. Mandat upravnega odbora je 1 leto. Običajno vključuje osebe na ključnih položajih: CEO, Ch. inženir, vodja ekonomist itd.