Central European Bank (ECB). Funkcije Evropske centralne banke

2024 Avtor: Howard Calhoun | [email protected]. Nazadnje spremenjeno: 2023-12-17 10:40

Evropska centralna banka je centralna banka Evropske unije in evrskega območja. Znana je kot najbolj neodvisna banka na svetu. Ta finančna institucija ima polno pravico do samostojnega reševanja kakršnih koli vprašanj, povezanih z evrom. Ustanova je bila ustanovljena leta 1998. Prvi predsednik finančne institucije je bil Wim Duisenberg, ki je bil izvoljen za dobo 5 let. Oktobra 2003 je položaj novega predsednika prevzel Jean-Claude Trichet. Danes je glavni Mario Draghi.

Zgodovina

Po koncu druge svetovne vojne se je začela združitev Evrope. Aktivirala se je strukturacija in začelo se je oblikovanje enotnega tržnega prostora. V obdobju od 1947 do 1957 je bilo obdobje povezovanja držav regije uspešno minilo z vzporednim nastankom Evropske plačilne unije. Leta 1957 so se največje evropske države združile v Evropsko gospodarsko skupnost. Leta 1979 je bil v EGS uveden pogojni denar - ECU - za obračune, ki so bili takoj vezani na košaricoevropske valute. Leta 1988 je bil podpisan memorandum o oblikovanju Evropskega monetarnega prostora in ECB. LLC CB "Central European Bank" se je pojavila po podpisu leta 1992 na ozemlju Maachstrichta mednarodne pogodbe o ustanovitvi EU, pa tudi po ustanovitvi Evropskega monetarnega inštituta, katerega pristojnosti so vključevale pripravo na prehod na enotna valuta - evro.

Zunanje in notranje strukture

Evropska centralna banka ima edinstveno vodstveno ekipo. Vključuje predstavnike vseh držav članic EU. Vprašanja v zvezi z delom finančne institucije, diskontno mero, računi in drugimi točkami obravnavata vodstvo zavoda in svet guvernerjev. Vodstvo banke sestavlja 6 ljudi, vključno s predsednikom banke in njegovim namestnikom. Organ upravljanja je izvoljen za dobo osem let. Kandidate za mesto v direktoratu predlagajo in obravnavajo Evropski parlament in voditelji držav, ki so del evropske cone. ECB je članica Evropskega sistema centralnih bank, ki vključuje nacionalne centralne banke držav EU. Mednarodni sistem deluje po dvostopenjskem algoritmu. Vsako vprašanje v zvezi z denarno politiko je mogoče rešiti le, če obstaja dogovor na vsaki od ravni.

Splošne informacije

Srednjoevropska banka je od ustanovitve v Nemčiji, v Frankfurtu, pod svojim vodstvom združila cel sistem evropskih centralnih bank. Sestava strukturevključeno:

• Belgijska banka.
• Bundensbank.
• Bank of Greece.
• Bank of Spain.
• Bank of France.
• Monetarni inštitut Luksemburga.

Le ECB ima status pravne osebe, vse druge finančne institucije, vključene v sistem, imajo vlogo pomožnih enot. Njihove naloge so drugotnega pomena. Glavni cilj ECB je preprečiti močan dvig cen in stabilizirati stopnjo inflacije, ki ne sme preseči 2 %. Kakršne koli odločitve in dejanja banke neposredno vplivajo na menjalni tečaj evropske valute v primerjavi z drugimi svetovnimi valutami. Ostra nihanja povzročata sprememba obrestne mere in zagotavljanje kreditov državam članicam unije.

Kaj počne ECB?

Centralnoevropska banka opravlja več prevladujočih funkcij hkrati:

• Razvoj in izvajanje denarne politike v evrskem območju.
• Zagotovitev, razvoj in razpolaganje z deviznimi rezervami držav iz območja evra uradne narave.
• emisija evra.
• Nastavitev obrestnih mer.
• Zagotavljanje stabilnosti cen v evropskem prostoru.

Indikatorji ECB so indeks cen blaga za potrošnike po vsej EU in velikost denarne mase, katere rast med letom ne sme biti večja od 4,5%.

Glavne bančne obrestne mere

Naloge Evropske centralne banke zajemajo določanje in določanje obrestnih mer. Obrestne mere so lahko trivrste:

• Stopnja refinanciranja. To je obrestna mera, ki določa najnižjo vrednost za vloge za zbiranje sredstev na razpisu, ki ga izvaja ECB.
• Depozit. To je obrestna mera, ki je izhodiščna obrestna mera pri plasiranju proste gotovine v institucije ECB. Obrestna mera deluje kot spodnja meja na trgu obrestnih mer čez noč.
• Mejna posojilna obrestna mera je obrestna mera, po kateri lahko banke v strukturi ESB dobijo posojilo, ki je potrebno za ohranjanje kratkoročne likvidnosti. Mejna obrestna mera deluje kot zgornja meja razpona na trgu obrestnih mer čez noč.

Z določanjem teh vrst obrestnih mer Centralna evropska banka ustvarja povpraševanje ali ponudbo valute, zagotavlja njeno stabilnost in nadzoruje denarne tokove znotraj območja.

Splošne določbe

Evropska centralna banka je edinstvena pravna oseba, katere delo temelji na mednarodnih pogodbah. Odobreni kapital ustanove je bil ob ustanovitvi enak 5 milijard evrov. Kot delničarji so nastopile največje banke v Evropi. Nemška Bundesbank je prispevala 18,9 % kapitala, Banka Francije - 14,2 %, Banka Italije - 12,5 %, Banka Španije - 8,3 %. Preostale centralne banke evropskih držav so prispevale od 0,1 % do 3,9 % osnovnega odobrenega kapitala. Zgoraj omenjeni izvršilni odbor vodi dejavnosti finančne institucije - vodi ga predsednik Evropskecentralna banka. Glavna značilnost finančne organizacije je popolna neodvisnost. Hkrati je zavod dolžan letno poročilo o svojem delovanju predložiti Evropskemu parlamentu, Evropski komisiji, Svetu Evropske unije in Svetu Evrope.

Politika dejavnosti

Za dosego svojih ciljev ECB uporablja instrumente, kot so stabilizacijska posojila in avkcije posojil za delnice, devizne transakcije in transakcije odprtega trga. Najmočnejše orodje za regulacijo finančnega trga je tečaj Evropske centralne banke. Delo denarne institucije temelji na načelih neodvisnosti od drugih držav, pa tudi od organov odločanja nadnacionalnega tipa. Delo slednjega predvsem zagotavlja odsotnost prisile pri kritju zunanjega in notranjega dolga. Za odločitev o posameznem sklepu mora zanj glasovati večina članov uprave. Vsak od njih ima samo eno možnost glasovanja. Vodja Evropske centralne banke mora upoštevati nasvete sveta. Šele po sprejetju določene odločitve se lahko centralne banke evropskih držav aktivno vključijo v njeno izvajanje.

Pooblastila ECB in nacionalnih centralnih bank

ECB ima v skupnih prizadevanjih s centralno banko držav članic združenja pravico vzpostaviti odnose s centralno banko drugih držav in po potrebi z organizacijamimednarodnega tipa. Odprte so priložnosti za pridobitev, prodajo in posredovanje vseh vrst sredstev, vključno z bančnimi kovinami. Pojem "valutno premoženje" vključuje vrednostne papirje v kateri koli valuti in v kateri koli obračunski enoti. Lastništvo in upravljanje sredstev je dovoljeno. ECB vodi široko paleto bančnih organizacij vseh vrst, pri katerih lahko kot partnerji nastopajo mednarodne organizacije, predstavniki tretjih oseb. Partnerstva lahko vključujejo najemanje in posojanje. Poleg zgoraj omenjenih glavnih funkcij lahko Evropska banka v sodelovanju s Centralno banko evropskih držav izvaja poslovanje z administrativnim namenom in deluje v interesu članov upravnega odbora. Pomemben korak pri urejanju dejavnosti banke lahko imenujemo oblikovanje evropskega monetarnega sistema, ki je začel obstajati leta 1979.

Evropski monetarni sistem znotraj ECB

Mesta refinanciranja Evropske centralne banke ni edina stvar, ki vpliva na evropski monetarni sistem. EBU sama ima številne posebne naloge. Pogovarjamo se lahko o naslednjih smereh:

• Zagotavljanje monetarne stabilnosti v EU.
• Maksimalna poenostavitev konvergenčnih procesov z aktivnim gospodarskim razvojem.
• V razmerah stabilnosti denarni sistem zagotavlja strategijo rasti.
• Stalna sistematizacija mednarodnih valut in gospodarskih odnosov.

Zasluga jeZ uvedbo v obtok takšne denarne enote, kot je ECU, so se države Evropske unije uspešno spopadle s krizo 80-ih let. Po zmagi nad procesom inflacije so bile odpravljene omejitve pri izvajanju tekočih finančnih transakcij. Od leta 1990 je aktiviran režim prostega pretoka kapitala. Sprva je bil cilj EU zagotoviti optimalne pogoje za pretok blaga in storitev, kapitala in dela. ECB je bila ustanovljena za spodbujanje uvedbe skupne valute, enotnega državljanstva. Njegovo delo v fazi načrtovanja naj bi pomagalo oblikovati organizacijske in pravne mehanizme za usklajevanje ne le zunanje politike, ampak tudi varnostne politike vsake sodelujoče države.