2024 Avtor: Howard Calhoun | [email protected]. Nazadnje spremenjeno: 2023-12-17 10:40
Zakonodaja, ki danes obstaja v Ruski federaciji, v okviru zveznega zakona št. 402 "O računovodstvu" z dne 6. decembra 2011 predvideva obračunavanje poslovnih transakcij, obveznosti in premoženja izključno v rubljih. V navedeni valuti se izvaja tudi davčno računovodstvo oziroma njegovo vzdrževanje. Toda nekateri prejemki niso v rubljih. Tujo valuto je treba v skladu z zakonom preračunati. Nadalje v članku bomo obravnavali takšen koncept kot "razlika v menjavi". Kakšna so ta sredstva? Kdaj se pojavijo in kako se odražajo v dokumentaciji?
Splošne informacije
V okviru zakona je navedeno, da se denarne transakcije na računih organizacije izvajajo v rubljih s pretvorbo po tečaju, ki ga določi Centralna banka Ruske federacije na dan neposrednega sprejema delovanje. Pravno so predvidene situacije, ko je ponovni izračun dovoljen na datum, ki je drugačen od trenutka, ko je bil opravljen izračun. V primeru nihanja (spremembe) tečaja glede na datume prevrednotenja nastane tečajna razlika. Ko odraža delovanje, vodi do pojava dodatnih prihodkov ali odhodkov. Tečajna razlika nastane, ko se isto sredstvo (terjatev, obveznost), izraženo v valuti tuje države, vrednoti v različnih časovnih obdobjih, razen v primeru konstantnega menjalnega tečaja.
Računovodska in davčna bilanca
Obračunavanje tečajnih razlik se pojavlja tako v davčnem kot v računovodstvu. Vendar ima njihov odraz v dokumentaciji določene razlike. Davčno računovodstvo predvideva tečajne in vsotne razlike. Računovodski dokumenti odražajo samo eno vrsto. Predstavljajo le tečajne razlike. Hkrati je osnovno bistvo koncepta drugačno tudi za računovodske in davčne bilance. V skladu s tem se izračun za vsako od vrst uporablja svoje. Ne zadnji dejavnik, ki vpliva na nastanek tečajnih razlik v davčnem računovodstvu, ni možnost obračunavanja davčne osnove. Davčni zavezanec ima v skladu z veljavno zakonodajo pravico uporabiti gotovinsko metodo ali obračunsko metodo.
Računovodstvo
Tečajne razlike se pojavijo kot posledica transakcije na obveznostih ali terjatvah v tuji valuti. V takih primerih mora biti izpolnjen določen pogoj. Menjalni tečaj na datum zapadlostirazlikuje od tistega ob prevzemu obveznosti obračunavanja v poročevalskem obdobju oziroma od indikatorja na datum poročanja, na katerega pade zadnji preračun.
Pojavlja se tudi v drugih primerih. Na primer, za operacije preračunavanja:
- vrednost denarnih enot na blagajni organizacije;
- sredstva na bančnih računih;
- denar, plačilni dokumenti;
- vrednostni papirji.
Kako se odražajo tečajne razlike?
Transakcije sredstev se izvajajo v skladu z določenimi zahtevami. Treba je opozoriti, da ima odraz v dokumentaciji svoje posebnosti. Tako se obračunavanje tečajnih razlik v računovodskih poslih evidentira ločeno od drugih vrst odhodkov in prihodkov. Hkrati je zadevna sredstva, razen v primerih poravnave vložkov v odobreni kapital, predmet obvezne vključitve v finančno-gospodarski rezultat dejavnosti družbe. Nato se prikaz v računovodskih dokumentih fiksira v obliki prihodka (v primeru zvišanja tečaja) ali odhodka (v primeru znižanja).
Prispevki ustanoviteljev v odobreni kapital
Ta potrdila ni mogoče izvesti samo v rubljih. V primerih, ko je v skladu s statutarnimi dokumenti vložek ustanoviteljev v odobreni kapital v tuji valuti, se to odraža v računovodski dokumentaciji na računu 80 ("Odobreni kapital"). Kako se te tečajne razlike evidentirajo? Transakcije se izvajajo v rubljih po tečaju, ki ga določi Centralna banka ob registracijipravna oseba. V primeru situacij, ko dolgove odplačujejo lastniki, ali pri preračunu že nastalega deviznega dolga na datum poročanja, se pojavijo dodatna sredstva. Obračunajo se na 83. kontu (»Dodatni kapital«). Obstajajo lahko tudi situacije, v katerih prevedba na datum poročanja razkrije negativno tečajno razliko. V tem primeru se izvajajo knjižbe v breme, katerih namen je zmanjšati odobreni kapital. Hkrati bremenitev ni dovoljena. Zato se ustanoviteljem organizacije priporoča, da v obdobju poročanja določijo fiksno obrestno mero. V obdobju poročanja ga je treba enkrat ali dvakrat preračunati. Če pa so se tečajne razlike kljub dejavnostim organizacije pojavile, je priporočljivo, da jih prikažete na naslednjih računih bremenitve: 91 ("Drugi prihodki in odhodki") ali 84 ("Zadržani prihodki ali nepokrita izguba"). Za preprečitev takšnih situacij organizaciji priporočamo, da uvede postopek za knjiženje nastajajočih negativnih tečajnih razlik v odobreni kapital.
Poročanje
Računovodstvo vključuje tečajne razlike v drugih prihodkih ali odhodkih. Pri povzemanju podatkov po vrstah poslovnih poslov, obveznostih in premoženju, katerih vrednost je izražena v enotah tuje valute, mora biti ločen prikaz obravnavanih sredstev. Hkrati se prihodki ali odhodki, povezani z izvajanjem poslov nakupa in prodaje valute, ne obračunavajo v skupnem znesku tečajnih razlik. Obstaja določen vrstni red glede naki ureja premoženje. Natančneje:
- Tečajne razlike, ki izhajajo iz prevedbe dolga v tuje enote, so predmet razkritja. V tem primeru je obvezno spoštovanje pogojev njegovega plačila v denarju za preračun.
- Sredstva, ki izhajajo iz preračuna dolga v tuji valuti. V tem primeru je treba plačati v rubljih.
- Tečajne razlike, objavljene v bilanci stanja organizacije. Toda sredstva hkrati niso šla na tiste račune, ki upoštevajo finančni rezultat podjetja.
- Tečaj, ki ga določita pogodbeni stranki na datum poročanja (v nekaterih primerih je to lahko uradni menjalni tečaj za rubelj, ki ga določi Centralna banka v trenutku poročanja).
Vendar sredstev, ki izhajajo iz preračuna dolga v tuji valuti, ni treba posebej prikazati v končnem izkazu poslovnega izida. Tečajne razlike, ki ustvarjajo prihodke (razen tistih, ki so izkazane na računu dodatnega kapitala) gredo skozi vrstico 090 (obrazec št. 2) in so vključene med druge prihodke. Deli, ki tvorijo odhodek (razen tistih, ki se odražajo v računu dodatnega kapitala), gredo skozi vrstico 100 (obrazec št. 2) in so vključeni v druge odhodke.
Davčna dokumentacija
Tečajna razlika v kontekstu dejavnosti organizacije lahko ustvari prihodke ali odhodke. Za razliko od računovodske dokumentacije, katere namen je ugotoviti finančni rezultat izdejavnosti posameznega podjetja, je glavna naloga davčnega poročanja določiti osnovo, na podlagi katere se obračunava davek, plačan v proračun. Tečajne razlike v tem primeru obravnavamo z vidika povečanja ali zniževanja te osnove. Sredstva, ki povečujejo dohodek organizacije, se v davčni dokumentaciji imenujejo pozitivna. V skladu z veljavnim davčnim zakonikom Ruske federacije je treba takšne prejemke vključiti v neposlovne prihodke. Tečajne razlike, ki povečujejo stroške organizacije, se v davčnem računovodstvu imenujejo negativne. V skladu z veljavnim davčnim zakonikom, ki je sprejet in deluje v Ruski federaciji, je treba takšna sredstva vključiti med neposlovne odhodke.
Praktične dejavnosti organizacije
Pod tečajno razliko se razume vsakršno prevrednotenje obveznosti, terjatev, premoženja, opravljeno v tuji valuti. V skladu s tem je treba tudi plačilo zanje opraviti v istih denarnih enotah. V primerih, ko se plačilo za prevrednotenje obveznosti, terjatev, premoženja izvede v rubljih, se razlika, ki nastane zaradi nihanj menjalnega tečaja, imenuje vsota razlika. Hkrati se davčni zavezanec, ki dela na denarni osnovi, pri opravljanju dejavnosti sploh ne srečuje s takšnim premoženjem. Tečajne razlike pri tem pristopu nastanejo v času prevrednotenja vrednosti organizacije, izražene v valuti, ali med neposrednim prevrednotenjem denarnih enot v gotovini podjetja.
Odraz v davčnem poročanju
Davčna dokumentacija upošteva pojavljanje deviznih transakcij ne le na zadnji dan v poročevalskem obdobju. To se zgodi vsakič, ko se pojavijo. Obračun prejemkov se v nasprotju z menjalnim tečajem izvaja le z neposrednim odplačilom dolga. V tem primeru sredstva nimajo vpliva na velikost davčne osnove. To je posledica dejstva, da se na dan poročanja po dokumentaciji ne obračunavajo. Ti pogoji v okviru današnje davčne zakonodaje veljajo le za zavezance, katerih osnova za delo je obračunska metoda za izkazovanje njihove davčne osnove. Pod pogojem, da podjetje ali podjetnik pri svojem delu uporablja denarno metodo, pri opravljanju dejavnosti sploh ne nastane bilančna vsota. Pojav tečajnih razlik je tudi posledica prevrednotenja valutnih vrednosti, izraženih v stanju denarnih enot, ki so na računih ali v gotovini družbe.
Odraz v izjavi
Pozitivne vsote (tečajne) razlike v davčni dokumentaciji se odražajo v 100. vrstici priloge št. 1, list 02 izjave, v strukturi prihodkov iz poslovanja. Skladno s tem negativna sredstva odpadejo na neposlovne odhodke. Gredo skozi vrstico 200 od dodatka št. 2 do lista 02 izjave.
Naložba delniškega kapitala v davčno dokumentacijo
Po veljavni davčni zakonodaji je pri ugotavljanju davčne osnove dovoljeno,ki se uporabljajo za izračun izplačil dobička, ne upoštevajo sredstev organizacije, ki jih prejmejo od lastnikov in so namenjena povečanju odobrenega kapitala. Poleg tega se davčni zavezanec prejem pravic do premoženja, pridobljenega v zameno za njegove delnice (delnice), prenesene na odsvojitev podjetja, ne šteje za dobiček, ki je nastal od davčnega zavezanca. V zvezi s tem tečajne razlike, katerih namen je sprememba odobrenega kapitala, niso podlaga za obračunavanje dohodnine od njih.
Razlike v finančnem rezultatu in davčni osnovi
Rezultat različnih opredelitev trenutkov nastanka obravnavanega tečaja in bilančne vsote v računovodski in davčni dokumentaciji je neskladje med končnim finančnim rezultatom organizacije in njeno davčno osnovo, ki se uporablja za izračun dohodnine. Vendar to neskladje ni kritično, saj gre v svojem bistvu za netrajen pojav in ga uvrščamo v kategorijo začasnih obdavčljivih (odbitnih) razlik. Oblikovana sredstva bodo zagotovo upoštevana tudi v prihodnje pri sestavljanju računovodske dokumentacije pri obračunu dohodnine organizacije.
Sklepi
Dejavnosti odražanja oblikovanih sredstev v računovodski dokumentaciji se izvajajo po postopku, določenem z zakonom. Tečajne razlike za vse vrste obveznosti, katerih vrednost je določena v tuji valuti, plačilo pa v rubljih, se oblikujejo kot rezultat preračuna na dan odplačila obveznosti oz.zadnji dan v poročevalnem obdobju. To je ena od razlik od davčnega računovodstva. Kot že omenjeno, predvideva izračun nastalega premoženja le ob odplačilu obveznosti. Hkrati tečajne razlike, ki so nastale pri obračunavanju na datume poročanja, niso podlaga za obračun davka od dobička.
Priporočena:
Plače se izplačujejo v skladu s 136. členom delovnega zakonika. Pravila za registracijo, obračunavanje, pogoji in pogoji plačil
Delovni zakonik pravi, da mora vsak zaposleni za svoje delo prejemati dostojno plačo, sorazmerno s svojim prispevkom. Pogovorimo se še o tem, kako je treba izplačati plače, kakšne so značilnosti njenega obračunavanja in tudi kakšni regulativni akti urejajo ta postopek
Dobiček podjetja: oblikovanje in razdelitev dobička, obračunavanje in analiza porabe
Vsaka organizacija v tržnem gospodarstvu dela za dobiček. To je glavni cilj in pokazatelj učinkovitosti porabe razpoložljivih virov s strani podjetja. Obstajajo določene značilnosti oblikovanja dobička, pa tudi njegove distribucije. Od pravilnosti in veljavnosti tega procesa je odvisno nadaljnje delovanje podjetja. Kako poteka oblikovanje dobička podjetja in razdelitev dobička, bo obravnavano v članku
Postopek za obračunavanje regresa in plačil
Nadomestila za dopust in začasno invalidnost so ena od glavnih vrst dajatev. Vsakdo ima pravico vedeti, kakšen je postopek za njihov izračun in obračunavanje
Terjatve - obračunavanje, poplačilo, odpis
Terjatve se lahko pojavijo v postopku sklenitve poslov z obročno ali prodajo blaga, opravljanjem storitev na kredit. Sredstva, ki vključujejo terjatve podjetja, se umaknejo iz gospodarskega prometa organizacije, kar seveda ni mogoče pripisati plusom njenih finančnih dejavnosti
Izdano posojilo: knjiženja, obračunavanje obresti
Možnost izdajanja posojil ni prerogativ samo kreditnih institucij. To lahko stori vsaka organizacija z zadostnimi finančnimi sredstvi. Posojila se zaposlenim pogosto dajejo z namenom, da jih spodbudijo za uspešno delo in motivirajo usposobljene strokovnjake za nadaljnje sodelovanje. Sposobnost izposojanja po nizki obrestni meri in zahtevanja primerne dobe odplačevanja naredi posojilo delodajalca privlačno za zaposlenega