Edinstveni izvršilni organ pravne osebe: funkcije in pooblastila

2024 Avtor: Howard Calhoun | [email protected]. Nazadnje spremenjeno: 2023-12-17 10:40

Ustanova LLC, katere vzorec velja za tipičen za vse organizacije, vsebuje ključne določbe v zvezi z dejavnostmi podjetja. Določa postopek delovanja podjetja, opisuje glavne dejavnosti, oblikuje pravice in obveznosti udeležencev. Z istim dokumentom se ugotavlja pravni status edinega izvršilnega organa pravne osebe. Razmislite še, kaj je.

Splošne informacije

Izključni izvršni organ pravne osebe je pravzaprav poseben položaj v podjetju, ki ga zaseda državljan. Lahko pridobi in uveljavlja pravice, nosi odgovornosti organizacije. V praksi se ta dejavnost prenese na glavo. Statut LLC, katerega vzorec je predstavljen v članku, določa obseg njegove pristojnosti in druga vprašanja.

Zakonski okvir

Pravno urejanje dejavnosti vodje družbe izvaja:

1. FZ "O družbah z omejeno odgovornostjo".
2. delovni zakonik Ruske federacije.
3. FZ "O delniških družbah".
4. Civilni zakonik Ruske federacije.
5. FZ "O državni registraciji samostojnih podjetnikov in pravnih oseb".
6. Zakon št. 161 "O komunalnih in državnih enotnih podjetjih".

civilni zakonik

Civilni zakonik določa, da vsaka organizacija prejema svoje pravice in nosi obveznosti prek svojih organov. Delujejo na podlagi določb zakona, drugih predpisov, tudi lokalnih. Med slednje spada zlasti sestavna dokumentacija. Določa postopek za izvolitev oziroma imenovanje vodstva družbe. Ta določba je zapisana v čl. 53 GK.

Poseben vodstveni položaj

Vsaka pravna oseba mora imeti svoj izvršni organ. Lahko je en subjekt ali skupina državljanov. Pristojnost vodstva zajema operativne dejavnosti, nadzor in organizacijo podjetja. On je tisti, ki prejme pravice in nosi ustrezne obveznosti podjetja. Zvezni zakon "o družbah z omejeno odgovornostjo" opredeljuje posebna pravila za upravljalni aparat. Najprej se nanašajo na postopek vodenja dejavnosti podjetja. V čl. 32, odstavek 4 omenjenega zveznega zakona, je določeno, da vodenje tekočega dela podjetja izvaja edini izvršilni organ pravne osebe samostojno ali skupaj s kolegialno strukturo. Vsi subjekti, ki so vključeni v vodstveni aparat družbe, so odgovorni skupščini in nadzornemu svetu. Eden od njih izvoli vodstvo podjetja. Ustanovitelj, ki je tudi izvršni direktor, podpiše pogodbo z organizacijo. Od njeime podpiše subjekt, ki predseduje skupščini, kjer so bile volitve. Statut lahko to pravico prenese na nadzorni svet. Subjekt, ki ni član organizacije, lahko deluje tudi kot vodja.

direktor: organ

Vodja podjetja izvaja dejavnosti v njegovem imenu. Ne zahteva pooblastila. V skladu z zakonom se razlikujejo naslednja pooblastila edinega izvršilnega organa pravne osebe:

1. Zastopanje interesov podjetja, izvajanje dejavnosti v njegovem imenu, opravljanje poslov.
2. Izdaja odredb za sprejem zaposlenih v državo, njihovo odpuščanje in premestitev, uporabo spodbujevalnih ukrepov in disciplinskih sankcij proti njim.
3. Izdaja pooblastila, ki daje pravico do zastopanja v imenu družbe, vključno z možnostjo zamenjave.
4. Druga pooblastila, ki niso z zakonom ali lokalnimi akti družbe v pristojnosti nadzornega sveta, skupščine in kolegialne vodstvene strukture podjetja.

Posebne volitve

Postopek, po katerem se ustanovi edini izvršilni organ pravne osebe, je določen s krajevnim aktom družbe. Izvolitev predstojnika in njegovo predčasno razrešitev s funkcije opravi skupščina. V njegovo pristojnost spada tudi prenos pooblastil direktorja na poslovodnega delavca, odobritev slednjega in sklenitev pogodbe z njim. Odločitve se sprejemajo z večinoglasov. Z listino se lahko določi drugačna številka. Z istim aktom je reševanje navedenih vprašanj lahko vključeno v pristojnost nadzornega sveta.

Zamenjava glave s strani upravitelja

Funkcije edinega izvršilnega organa pravne osebe se lahko prenesejo na drugo organizacijo ali samostojnega podjetnika. Ta možnost je zapisana v čl. 42 Zveznega zakona št. 14. Do 1. julija 2009 je veljalo pravilo, da se pooblastila izvršilnega organa družbe lahko prenesejo na upravitelja, če je to izrecno določeno v lokalnem dokumentu. Ta pogoj je bil preklican z zveznim zakonom št. 312.

AO Pravila

Ustanovljeni so v zveznem zakonu št. 208. Tako kot v prejšnjem primeru lahko vodenje zadev družbe izvaja en subjekt samostojno ali skupaj z upravnim odborom. Vodstveni aparat je odgovoren upravnemu odboru in skupščini. V lokalnem aktu družbe, ki predvideva skupno upravljanje, je določena pristojnost kolegijske strukture. Izključni izvršni organ pravne osebe v tem primeru ima funkcijo predsednika.

Pristojnost vodje JSC

Predsednik družbe odloča o vseh vprašanjih v zvezi z vodenjem tekočega dela družbe. V njegovo pristojnost ne spadajo naloge, ki so v pristojnosti nadzornega sveta ali skupščine. Vodja podjetja brez pooblastila zastopa njegove interese, v njegovem imenu sklepa posle, zaposluje zaposlene, jih odpušča in premesti, daje navodila in izdaja ukaze, kiobvezno za vse zaposlene.

Postopek za ustanovitev izvršilnega organa v JSC

V skladu s splošnim pravilom je oblikovanje vodstvene strukture v podjetju v pristojnosti skupščine delničarjev. Odloča tudi o predčasni razrešitvi subjekta s funkcije. V teh postopkih sodelujejo lastniki glasovalnih delnic. Odločitve se sprejemajo z večino vseh prisotnih na seji. Ta vprašanja so lahko tudi v pristojnosti nadzornega sveta.

Podatki v enotnem državnem registru pravnih oseb

Vsi podatki edinega izvršilnega organa pravne osebe morajo biti vpisani v Enotni državni register. Če se kateri koli podatek spremeni, se vpis v Enotni državni register pravnih oseb spremeni. Seznam obveznih informacij, ki jih je treba vnesti v Enotni državni register, določa čl. 5 Zvezni zakon št. 129. Ti vključujejo:

1. Lokacija (naslov) stalnega izvršnega organa podjetja. V odsotnosti so navedeni podatki o subjektu, ki ima pravico opravljati dejavnost v imenu družbe brez pooblastila. Naslov je potreben za stik s podjetjem. V primeru, ko ima podjetje upravljavca - državljana ali drugo podjetje - je navedeno prebivališče oziroma lokacija.
2. Polno ime, naziv delovnega mesta subjekta, ki ima pravico opravljati dejavnost brez pooblastila v imenu organizacije. Dodatno so navedeni podatki iz potnega lista ali drugega dokumenta, ki potrjuje identiteto v skladu z veljavno zakonodajo. Če je na voljo, je TIN vpisan v enotni državni register pravnih oseb.

Delovna razmerja

Ureja jih delovni zakonik Ruske federacije. Delovna razmerja z edinim organom upravljanja ureja pogl. 43 zakonika. V čl. 273 delovnega zakonika pojasnjuje pojem vodje. To je državljan, ki v skladu z regulativnimi, vključno z lokalnimi akti, upravlja podjetje, opravlja funkcije njegovega izvršilnega (edinega) organa.

Odpoved pogodbe o zaposlitvi

Poleg splošnih razlogov je v čl. 278 delovnega zakonika določa dodatne pogoje za odpoved pogodbe. Ti vključujejo:

1. Odstavitev vodje podjetja dolžnika v skladu z določbami stečajne (insolventne) zakonodaje.
2. Sprejetje odločitve o prekinitvi pogodbe s strani pooblaščenega organa organizacije ali lastnika njenega premoženja (njegovega zastopnika). Prekinitev delovnega razmerja z vodjo enotnega podjetja izvede organ, ki ga imenuje lastnik materialnih sredstev, na način, ki ga določi vlada.
3. Drugi razlogi, predvideni v pogodbi.

Garancije za vodjo

Pri prekinitvi pogodbe iz razlogov iz 2. odstavka čl. 278 delovnega zakonika mu je treba v primeru odsotnosti krivde v dejanjih / nedelovanju direktorja izplačati odškodnino. Njena vrednost je določena v pogodbi o zaposlitvi. V tem primeru znesek odškodnine ne sme biti manjši od trikratnikapovprečni zaslužek na mesec. To pravilo je določeno v čl. 279 TK. Po prekinitvi pogodbe z vodjo podjetja, pa tudi z namestnikom direktorja in vodjo. računovodja zaradi spremembe lastništva, je novi lastnik premoženja družbe tem zaposlenim dolžan izplačati denarno nadomestilo. Njena vrednost mora biti najmanj 3-kratna povprečna plača na mesec. To pravilo določa čl. 181 TK. Vodja podjetja ima pravico odpovedati pogodbo o zaposlitvi predčasno. Hkrati je dolžan o tem lastnika opozoriti 1 mesec vnaprej. Obvestilo se poda pisno.

Odgovornosti

Zakoni, ki urejajo delovanje organizacij, opredeljujejo odgovornost izvršilnega organa. Pri uveljavljanju svojih pravic je dolžan ravnati razumno, izključno v interesu podjetja. Vse izgube, nastale po krivdi upravitelja, je treba v celoti nadomestiti. Finančno odgovornost izvršilnega organa določa čl. 277 TK. Upravitelj je odgovoren za dejansko neposredno škodo, povzročeno podjetju. Izračun škode, ki je nastala zaradi njegovih dejanj / nedejavnosti, se izvaja v skladu z normami civilnega zakonika. Vodja ni odgovoren:

1. Glasoval proti odločitvi, ki je povzročila škodo.
2. Neudeležba na seji, na kateri je bil sprejet sklep, zaradi česar so nastale izgube.

Pojasnila

Pri ugotavljanju razlogov in stopnje odgovornosti predstojnika se upoštevajo običajna pravila poslovnega prometa in drugopomembne okoliščine. Materialna odškodnina se zagotovi le, če se ugotovi krivda subjekta. V 1. delu 1. čl. 401 Civilnega zakonika je določeno, da je poslovodja, ki obveznosti ni izpolnil ali jih je izpolnil nepravilno, odgovoren po zakonu, razen če so s pogodbo ali drugimi predpisi določeni drugi razlogi. Oseba se lahko razglasi za nedolžnega, če je s potrebno skrbnostjo in skrbnostjo sprejel vse potrebne ukrepe za izključitev škode. V skladu s 4. odstavkom čl. 401 Civilnega zakonika se vnaprej sklenjena pogodba o omejitvi ali izključitvi odgovornosti za naklepno neizpolnitev obveznosti šteje za nična. V skladu z zakonom ima vsak od njegovih udeležencev pravico vložiti zahtevek za odškodnino za škodo, ki jo je organizaciji povzročil vodja.

Pravila za uporabo sankcij do upravitelja

Za to osebo po zakonu veljajo določbe 3. odstavka čl. 401, razen če zakon ali pogodba ne določa drugih pogojev odgovornosti. Če ne izpolni svojih obveznosti, se subjektu naložijo ustrezne sankcije, razen če dokaže, da je bilo njihovo izpolnitev nemogoče iz utemeljenih razlogov, okoliščin višje sile (neizogibne in izredne pod določenimi pogoji). Ti ne smejo vključevati na primer kršitev obveznosti s strani nasprotnih strank, pomanjkanja potrebnih produktov na trgu ali denarnihsredstva samega dolžnika.

Sankcije zoper kolegialno vodstvo

Če organizacijo upravlja več subjektov skupaj, so ti solidarno odgovorni. Sankcije se lahko uporabljajo samo za tiste člane kolegijskega vodstva, ki so glasovali za odločitev, ki je povzročila škodo podjetju. Vzdržani nosijo tudi odgovornost za izgube.